Mlademu igralcu na pot

Mehko se dotakni s prsti 

zelenega polja nekakšnega 

in postoj, 

dih zadrži. 

Zakoplji se v predele duše, kjer se ne želiš spoznavati, 

razbij se v koščke spominov. 

Nekega dne boš iz svojih ostankov 

ustvaril Don Juana. 

Ko boš prvič okusil sladkost zmage, 

zakoplji svoje uspehe 

kot ptica ujeda zakoplje svoj plen na osamelih otokih. 

Pozabi, da si karkoli kdaj storil, 

poženi se in s krili zaprhutaj 

nad mrtvimi morji, 

nad razbitimi usodami, 

nad razgrajenimi knjigami. 

Prižgi nočno svetilko in se z veščami druži. 

Ne verjemi, niti ko ti rečejo, da je dobro zares, 

ničesar jim ne verjemi. 

Napni tanko rdečo nit, ki trepeta v prsih, 

obkroži se s svojo tišino 

in ničesar ne reci (mnogi bodo spraševali). 

Ko boš slab in nemočen, ne bodi žalosten niti nesrečen. 

Nasmehni se svojemu porazu in spoznaj v sebi del, ki ni kot bi rad. 

Dobro si ga zapomni. 

Iz njega boš nekega dne 

ustvaril Don juana. 

Znebi se odvečnih ljudi kot ivja s plašča. 

ko ti bodo u odlikovanji kovali prsa, ne dovoli, da te preslepijo. 

Vdihni globoko v takem trenutku 

in ne dihaj, ko govorijo tebi v čast. 

Lažejo, 

vse, kar rečejo, 

želijo te nemočnega v svojih vrstah. 

Ubij jih s prezirom. 

Ne dovoli, da te spremenijo v drevo ob cesti, 

niti da ti razobešajo zastavo na pročelju gledališča 

zaradi spretno načrtovanega samomora. 

Ne misli na teater, 

na lažno obarvano svetlobo, na vonj predstav, na obremenjenost kosti, 

pomeči šminke iz svojega predala 

in ga zapolni s Kottom, z Vigotskim, 

z nečim pač, kar boš bolje bral kot jaz. 

Stopi na ulico in spoznavaj svoje ljudi, 

pozabo potrebujejo. 

Skušaj naslikati vse, kar jih boli. 

Potem te bodo imeli radi, te bodo trepljali po rami, 

vendar takrat zbeži, mladi prijatelj. 

Če jim dovoliš, da te omamijo, 

te bodo raztrgali z laskanjem. 

Bodi trden in se ne daj tem zmagovitim letom. 

Potem bodo prišli dnevi samote. 

Nihče več te ne bo imel rad. 

Mladi igralci bodo sovražili tvoje modrosti. 

Tvoje občinstvo bo govorilo, da si bil včasih boljši 

\"in pisatelji te bodo metali iz svojih iger\". 

Ko boš najboljši, boš njim najslabši. 

Novi osvajalci bodo korakali po tvojih odrih, 

oblačili tvoje kostume, 

se gledali v tvoja ogledala 

in poskušali naskakovati tvoje zmage. 

Samo najboljši od njih bodo v času triumfa čutili grenak okus v ustih 

in slutili goljufivost Pirove zmage. 

Nasmehni se in ne stori ničesar odvečnega. 

Dovoli si, da lebdiš v zraku in se obnašaj kot senca. 

Na glavo si natakni klobuk in pod obodom odštevaj njihove korake. 

Bilo bi dobro, 

nekega jutra, nekoč 

oditi za vedno. 

Če pa ti dovolijo, da ostaneš, 

se sprehodi od petih do sedmih na grad 

in zavij v Julijo na žganje. 

Jaz bom že mrtev ali star 

in ničesar več ne bo, 

da bi ti 

znal 

povedati. 

Rade Šerbedžija, prevod: Goran Gluvić